4
Umetnost = Vitamin za dušo
Umetnost = Vitamin za dušo
Մասին
Z aktivnostjo želimo mladim približati predstavnike slovenske moderne ter povezati kulturo in duševno zdravje.
- Kaj imajo skupnega modernisti, umetnost, vitamini in duševno zdravje?
- Kako lahko zgodbe podprejo dobro počutje?
___
Sodobna umetnost spodbuja gledalca k razumevanju sveta, ki ga obdaja, k razmisleku o lastni vlogi v njem ter k temu, da izkušnjo videnega ali doživetega smiselno prenese v svoje vsakdanje življenje.
Namen aktivnosti je povezovanje izkušenj predstavnikov slovenske moderne z duševnim zdravjem mladih.
Umetnost
Umetnost je precej širok pojem, ki ga različne discipline, kulture in posamezniki razumejo na različne načine. Na splošno pa jo lahko opredelimo kot človeško dejavnost ustvarjanja in izražanja, pri kateri umetniki uporabljajo različne oblike, medije in tehnike, da bi posredovali ideje, občutke, doživetja ali vizije.
Oblike umetnosti so zelo raznolike: vizualna umetnost (slikarstvo, kiparstvo, fotografija), literarna umetnost (poezija, proza, dramatika), glasba, gledališče, ples, film, arhitektura, pa tudi sodobne in digitalne umetnosti.
Nekaj ključnih pogledov na umetnost:
- Estetski vidik: umetnost ustvarja lepoto, estetsko doživetje in vzbuja čustva.
- Izrazni vidik: umetniku omogoča, da izrazi svoje notranje doživljanje, misli in identiteto.
- Komunikacijski vidik: umetnost je jezik, preko katerega se prenašajo sporočila, simboli in vrednote.
- Družbeni vidik: umetnost odpira prostor za kritiko, refleksijo in povezovanje skupnosti.
- Zgodovinski/kulturni vidik: umetnost hrani kulturni spomin, tradicije in zgodovino določenega časa in prostora.
Kultura
Kultura je “vzorec učenja in vedenja, ki ga delijo člani neke skupnosti”. To pomeni, da nas kultura uči, kako živeti, razumeti svet in sobivati z drugimi.
V našem kotekstu se kultura nanaša predvsem na književnost.
Duševno zdravje
Duševno zdravje pomeni stanje posameznikovega notranjega blagostanja, v katerem človek:
- se zaveda samega sebe in svojih sposobnosti,
- zna obvladovati vsakodnevne življenjske obremenitve,
- je sposoben učinkovitega in tvornega dela,
- ter lahko vzpostavlja in ohranja zadovoljujoče odnose z drugimi.
To je definicija, ki jo uporablja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Ključni poudarki:
- Duševno zdravje ne pomeni le, da človek nima depresije, anksioznosti ali drugih motenj, ampak da se počuti dobro, uravnoteženo in da lahko razvija svoj potencial. Ni samo odsotnost bolezni.
- Duševno zdravje se spreminja glede na življenjske okoliščine – vsi imamo boljše in slabše trenutke. Dinamično ravnovesje.
- Psihično in fizično zdravje sta tesno prepletena (npr. stres vpliva na srce, gibanje pa lajša simptome depresije). Povezano s telesnim zdravjem.
- Duševno zdravje ni le individualna odgovornost – nanj vplivajo tudi družbeni dejavniki, kot so varnost, socialna podpora, delo, ekonomske razmere. Družbeni vidik.
Dobro duševno zdravje omogoča, da posameznik polno živi, se razvija, se uči, ustvarja in prispeva h skupnosti. Slabo duševno zdravje pa lahko ovira učenje, delo, odnose in splošno kakovost življenja.
Ker želimo mladim na enem mestu ponuditi čim več informacij o oblikah pomoči, ki so primerne zanje prilagamo povezave do različnih organizacij, spletnih strani, kratkih informacij.
Osredotočili smo se na oblike pomoči, ki so javno dostopne. Vključile smo neprofitne organizacije, ki so strokovne in in socialna omrežja, ki prav tako veljajo za učinkovita.
Društvo Center za pomoč mladim (CPM)
- Naslov: Trg Prekomorskih brigad 1 (3. nadstropje), 1000 Ljubljana
- Telefon (Mob): 031 323 573
- E-pošta: lj-info@cpm-drustvo.si
- spletna stran: https://www.cpm-drustvo.si/
Zavod Emma – Center za pomoč žrtvam nasilja
- Naslov: Krakovski nasip 26, 1000 Ljubljana
- Po nekaterih virih se omenja tudi naslov Tržaška cesta 2
- Telefon: 01 425 47 32 (standardna linija)
- Krizni telefon: 080 21 33
- E-pošta: zavod.emma@siol.net
- spletna stran: https://zavod-emma.si/
Mreža mladinskih centrov Ljubljana – MOPS
Za MOPS (mobilno psihosocialno svetovanje) ni zaslediti točne centralne lokacije, saj storitev poteka v različnih mladinskih centrih po Ljubljani, preko Mreže mladinskih centrov Ljubljana.
Telefon: 041 662 132
TOM telefon 116 111
Združenje Za moč
- Naslov: Barjanska cesta 66, 1000 Ljubljana
- Telefon (Mob): 041 204 949
- E-pošta: info@zamoc.si
- spletna stran: https://zamoc.si/
DrogArt
- Naslov: Jezerska ulica 1, 1000 Ljubljana
- Telefon: (01) 439 72 70
- E-pošta: info@drogart.org
- spletna stran:https://www.drogart.org/
LogOut
- Naslov: Hacquetova ulica 1a, 1000 Ljubljana
- Telefon: 041 694 629
- spletna stran: https://www.logout.org
Društvo SOS telefon
- Naslov: Zaloška 57, 1000 Ljubljana
- Telefon: 080 1155
- spletna stran: https://drustvo-sos.si
Ta seznam predvajanja podpre uporabnika pri veščinah, ki jih resnično potrebujejo, kot so obvladovanje stresa, reševanje težav in dobro sodelovanje z drugimi. Z zabavnimi, praktičnimi dejavnostmi in preprostimi orodji se lahko naučite, kako bolje razumeti sebe in svoje izkušnje, krepiti samozavest, ostati močni v težkih časih in se povezati z drugimi.
Vitamini so za to, da nas okrepijo!
O projektu Umetnost = Vitamin za dušo
Če so te iztočnice požgečkale in nagovorile, te vabimo, da se lotiš liste predvajanja Umetnost = vitamin za dušo, ki je nastala kot plod sodelovanja Galerije Cukrarna, Zavoda TiPovej, Društva Center za pomoč mladim in Javnega zavoda Mladi zmaji.
V sklopu seznama predvajanj smo pripravili 3 kratke izzive – delovne liste, ki lahko prispevajo k izboljšanju tvojega duševnega zdravja.
Seznam predvajanja zajema tri ključna področja:
- Dotik umetnosti
- Razmislek o sebi
- Hirameki
Predstavljamo si, da se mladi soočate s težavami in želimo, da bi lahko storili več, da bi vas pri tem podprli, zato vam Vitamin ponuja orodja, s katerimi si lahko krepite samozavest in lažje premagujete težave. V povezavi s tem vam lahko slovenski modernisti nudijo podporo, ki si jo zaslužite.
Varen prostor. Pomoč. Trenutek, ki lahko vse spremeni.
Na koncu našega seznama predvajanj vas želimo spodbuditi k evalvaciji in nam želeni povratni informaciji.
Naše vsebine veljajo za preventivno obliko dela.
Activities to complete
Complete the following activities, earn badges and you will see your playlist progress updated
Մասին
Humor …
… pa je tudi eden od takšnih vitaminov, h kateremu se je zatekal Cankar, ko mu je bilo težko. “Včasih sem mislil, da sem velik pesnik, dokler mi niso prinesli računov. Potem sem postal velik dolžnik.”
Cankar s to mislijo želi povedati, da so sanje in resničnost pogosto zelo različne. Ko je bil mlad, je verjel, da bo slaven pesnik, a ga je realnost (računi, dolgovi) hitro prizemljila. Tule na razstavi sta dva predmeta, ki pripovedujeta to zgodbo, hkrati pa asociirata na začetek obdobja slovenske moderne. In sicer tale čaša z vrtnico in akt neke gospodične. Navezujeta se na pesniški zbirki Otona Župančiča, Čaša opojnosti, in Ivana Cankarja, Erotika. Ko je Cankar prebral Župančičevo Čašo opojnosti, je zaključil s svojo pesniško kariero, saj je razumel, da ne bo v kovanju rim nikoli enako uspešen, kot njegov prijatelj in se je zato raje preusmeril k pisanju proze. Torej se ni utapljal v svojem neuspehu, pač pa je s humorjem, čeprav trpkim, zaprl neko neuspešno poglavje.
Čeprav je bil na smrt bolan, je Murn napisal šaljivo pesem o stavi, ki sta jo sklenila s sosedom Damijanom, prav tako na smrt bolnim zaradi jetike. Za pest mandljev sta stavila, kdo bo prej umrl in tako v črnem humorju našla nekakšno uteho, namesto da bi se predajala črnim mislim.
Ni pa nujno, da ista strategija deluje za vsakega. Zagotovo v težkih trenutkih ne najde vsak tolažbe v humorju. Z izjemo te pesmi o mandljih, se zdi, da Josip Murn svojih duševnih nihanj ni pogosto tolažil s humorjem. Bil je najbolj melanholičen v četverici, kar je razbrati iz njegovih del in opisov njegovega življenja. Imel težko otroštvo, saj sta ga zapustila oba starša. Ko je bil star 4 leta, ga je k sebi vzela mamina prijateljica, Polona Kalan. Po velikem ljubljanskem potresu, v katerem sta s Kalanovo izgubila dom, sta se naselila v Cukrarni. Tukaj na primer vidimo obešeno ptičje gnezdo. Umetnik je želel s tem namigniti na to, da so imeli predstavniki moderne tu v Cukrarni svoj dom, saj je Murn tu dejansko živel, drugi pa so se stiskali v njegovi sobici in se tu počutili nadvse domače. Murn je svoj vitamin za dušo našel predvsem v …
Naravi …
… ki jo je dojemal kot prostor pobega in tolažbe, saj mu je omogočala občutek svobode, miru in povezanosti z lepoto, ki mu je primanjkovala v vsakdanjem življenju. Njegovo otroštvo je bilo zaznamovano z revščino in občutkom zapuščenosti, zato se je v pesmih pogosto vračal k podobam travnikov, tišine in sončnih krajev, kjer je iskal notranje ravnovesje. Narava mu je nudila občutek brezčasnosti in varnosti, ki ga ni našel v človeških odnosih. V naravi je našel prostor, kjer je lahko opazoval, sanjaril in se umaknil pred realnostjo.
Njegova poezija je prežeta z melanholijo, vendar v stiku z naravo ta melanholija dobi blagost in lepoto, namesto brezupa. Na sprehodu po zdaj pozidanih poljanskih poljih so se mu pogosto pridružili tudi trije prijatelji, Cankar, Kette in Župančič. Prav …
Prijateljstvo …
… je bil njihov skupni vitamin za dušo. Zbirali so se v majhni sobi v Cukrarni, kjer je živel Murn pri že omenjeni dobrosrčni rejnici in gospodinji Polonci Kalan. Prijateljska podpora in bodrenje je bil njihov varen prostor, dobesedno, v Murnovi skromni sobici in v prenesenem pomenu v krogu dobrih prijateljev. Svoje pisanje so pošiljali drug drugemu v pregled in komentar ter si tako med seboj pomagali k izboljševanju besedil. Spoznali so se v skrivnem dijaškem društvu Zadruga in od takrat postali neločljivi. Pritisk nemškega jezika je bil takrat zelo velik, zato ni bilo neobičajno, da so se srednješolci skrivaj sestajali v želji po ohranitvi in uveljavitvi slovenskega jezika.
V Cukrarni so dobili tudi materinsko nego, saj jim je Polonca Kalan vsakič pripravila obilne obroke, menda je bila najboljša jed izpod njenih rok krompirjeva solata. V Cukrarni so vsi ustvarili nekatera svoja dela, nemalokrat so tudi ‘žurali’ pozno v noč, saj je bila v pritličju Cukrarne kantina, nekakšen pajzelj, v katerem so preživljali čas in pili kislico, najcenejše vino. Po karakterju sta si bila po umirjenosti bolj podobna Župančič in Murn in po temperamentu Kette in Cankar. Ohranjenih je veliko njihovih pisem, v enem izmed njih Kette pravi Cankarju, ki je študiral za inženirja, da mu zagotovo ne bo dal zidati svoje hiše, ker se boji, da bi se podrla še preden bi jo Cankar začel zidati, s čimer se je pošalil iz Cankarjevega pijančevanja in navade, da predujem porabi še preden je njegovo delo natisnjeno.
Get activity badge
Pogled vase Get this badge
Ta značka je namenjena mladim, ki so si vzeli čas, da so raziskali kaj resnično vpliva na njihovo duševno zdravje.
Gre za set vprašanj, ki lahko pomagajo pri vpogledu v notranji svet posameznika. Ta značka kaže, da si raziskal_a odgovore na zastavljena vprašanja in se zavedaš, da potrebno te vidike negovati.
Za pridobitev te značke si:
- Razmišljal_a o svojih trenutkih.
- Raziskal_a, kako čustva, miselnost in motivacija vplivajo na to, kako se ljudje počutimo.
- Poglobljeno razmišljal_a o tem, zakaj je zakaj je pomembna psihofizična celota zdravja.
- Izpolnil_a odgovore na vprašanja.
Vaše naloge je pregledal organizator dejavnosti, in ko ste vse opravili s premislekom in namenom, ste si prislužili to značko!
Ta značka kaže, da razumete moč preproste samorefleksije (pogleda vase) in ste pripravljeni na osebnostno rasti.
Tasks
Task no.1
Evidence verified by: one activity organiser
Delovni list – odgovori na vprašanja:
- Osebe, ki me podpirajo, ko sem v stiski, so…
- Kraj, kamor pobegnem, ko sem slabe volje/dobre volje…
- Najboljše se počutim, ko sem/ko imam…
- Kadar sem vznemirjen, mi pomaga…
- Moj dosežek je…
- Ko življenje ni prijazno z mano, sem sam prijazen s sabo tako da…
- Kaj me osreči?
- Katero vprašanje/misel mi pomaga, da se bolje počutim?
- Kaj je tvoj prijatelj lepega naredil zate?
- Hvaležen_a sem za …
Activities: 3
Started: 4
Completed playlist: 0
Time to complete: 1 hour 30 minutes
Share:
Organisers
Cukrarna
Awero not-for-profit organisation manages this platform and develops it together with leading educational organisations. The European Union's programme Erasmus+ granted co-funding for building the first version of this platform. Contact support@awero.org.
Platform
Change to another language: