Մասին
Ni pa skrivnost, da je verjetno največja uteha vsakemu izmed njih pomenila …
Ustvarjalnost …
… saj so svoja čustva, občutke, frustracije in bolečine prelivali v literaturo, kar je do neke mere imelo terapevtski učinek. Na tej steni naplavine reke Ljubljanice asociirajo na reko, ki teče pod nami prav za tem zidom, umetnik pa je mednje umestil še citate iz njihovih del. Na njihovo ustvarjanje se navezujejo tudi tile paketi sladkorja, ki jih je umetnik šaljivo navezal na navade nekaterih, da knjige kupujejo kot okras ali statusni simbol in ne zaradi vsebine. Dajte mi kilo Cankarja, prosim! Malokdo ve, da sta bila Cankar in Oton tudi zelo dobra v likovni umetnosti. Cankar je zelo lepo risal. Njegove beležke so polne risb in portretov, v pisemski zapuščini pa najdemo kar nekaj avtoportretov, ki jih je narisal in poslal kot razglednice. V slikah Otona, enega naših največjih poetov, lahko pogosto razbiramo beleženje istih impulzov, ki so jih srečujemo tudi v njegovi poeziji. Likovna umetnost dokazano izboljšuje duševno zdravje in čustveno počutje, zato ni nenavadno, da je bilo Cankarju in Župančiču vizualno izražanje enako pomembna notranja nuja kot pisanje.
Naj zaključimo z izrekom Župančiča. "Življenje je kratek most, čez katerega se je treba peljati z veselim obrazom." Življenje je polno preprek, padcev in negativnih občutenj, zato je veselje včasih težko priklicati na obraz. Vendar pa Župančičeva izjava vseeno spodbuja, da je ob kratkem času, ki nam je namenjen na tem svetu, dobro znati krmariti skozi duševno nevihto, pri tem pa prav pride prva pomoč – vitamin za dušo.